najem božička za podjetja

Najem Božička za podjetja

Najem božička za podjetja

Ali ste morda razmišljali pripraviti pisano, pravljično in čarovno Božičkovo presenečenje za otroke zaposlenih v Vašem podjetju? Najem božička.

Najem Božička za podjetja ali na dom

 

Trenutno berete POVZETEK. Za več informacij kliknite TUKAJ

Ste vedeli,da obstaja Božiček, ki pride kamorkoli si zaželite? Tudi k vam… Predstavljamo vam velikega, glasnega in toplega Božička. To je Božiček, ki bo razveseljeval otroke s svojo toplino, igrivostjo, pisano domišljijo, modrostjo ter seveda tudi z darili. Najem Božička za vsako priložnost.

Najem BOŽIČKA za podjetja , DEDKA MRAZA ALI MIKLAVŽA PO DOGOVORU!

Trenutno berete POVZETEK. Za več informacij kliknite TUKAJ

ZA VEČJA IN MANJŠA PODJETJA, S SPREMLJEVALNIM PROGRAMOM ALI BREZ.

Ker kljub temu, da še nismo začeli s promocijo, ima Božiček že nekaj terminov zasedenih, vas prosimo, da o vaši odločitvi kmalu premislite in nas obvestite na tel 031 471 989 (TOMI) ali tomi@zabavazaotroke.si . Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja in se dogovorili za vse vaše želje. Naj še vedno živi v otroški domišljiji debel, dobrodušen, glasen Božiček.

20 let ustvarjanja in izkušenj nam dajo še posebno težo!

Najem Božička za podjetja

Najem Božička za podjetja

Najem božička za podjetja

NAVEDENO VELJA TUDI ZA DEDKA MRAZA, MIKLAVŽA IN VELIKONOČNEGA ZAJCA!

Vsi trije dobri možje pridejo tudi na dom!

 

Trenutno berete POVZETEK. Za več informacij kliknite TUKAJ

   Naše predstave so smešne in polne situacijske komike, ki je razumljiva vsem starostnim skupinam. Niso predolge in otrokom ni potrebno slediti zapleteni vsebini. Predstave so interaktivne in otroci v njih aktivno sodelujejo in se zelo zabavajo.

Na koncu cela ekipa ostane na prizorišču toliko časa, da se vsi fotografirajo.

Najem Božička, najem dedka Mraza ali Najem Miklavža – je možen s predstavo ali brez. Seveda predstavo priporočamo zaradi več otroških nasmehov in prazničnega vzdušja.

KONTAKT: tomi@zabavazaotroke.si ,  031 471 989 – Tomi

Na vsaki predstavi sodelujeta še dve maskoti, ki otroke počakata pred vhodom in delita bombone in 2 jelenčka, ki med predstavo prineseta skrinjo z zakladom.

Po predstavi je cela ekipa na voljo za fotografiranje.

 

Trenutno berete POVZETEK. Za več informacij kliknite TUKAJ

Poskrbimo tudi za nekaj božične glasbe in atmosfero.

najem božička za podjetja
najem božička za podjetja

OGLEJTE SI GALERIJO

NAJEMITE:

Dedka Mraza  tukaj >>

Miklavža  tukaj >>

najem božička

FACEBOOK

Dedek Mraz se je v slovenski kulturi uveljavil v času socialistične Jugoslavije. Temelji na ruskih legendah okoli leta 1930, kjer se imenuje Дед Мороз (Ded Moroz) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима-старуха (Zima-staruha). V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug (Великий Устюг) začeli tržiti turistični projekt »Domovina dedka Mraza«, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv.

V Sloveniji je obveljalo, da dedek Mraz živi pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa je leta 1952 z risbami standardiziral njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na dolgem kožuhovinastem plašču ter s tradicionalno polhovko na glavi.

Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. Še danes se lik dedka Mraza pojavlja v nekaterih podjetjih in ustanovah, ko v mesecu decembru obdaruje otroke zaposlenih ter na različnih javnih prireditvah za otroke v večjih slovenskih mestih, v gledališčih ter vrtcih in osnovnih šolah.

V Sloveniji je najbolj poznan sprevod dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se dedek Mraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, od koder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričaka spremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvu snežakov, medvedov, zajcev, ljubljanskih zmajčkov ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic popelje po mestnih ulicah, mimo mestne hiše do Prešernovega trga in dalje po mestnih ulicah, kjer pozdravlja otroke in jim deli bombone.

Dedek Mraz v slovenskem prostoru[uredi | uredi kodo]

Glavne lastnosti, po katerih se dedek Mraz v Sloveniji loči od Božička in svetega Miklavža:

  • Podoba: Ima krajšo sivo brado in sive lase; starejši nebetežni mož.
  • Domovanje: Živi pod Triglavom v Kekčevi deželi ali na Pohorju.
  • Datum: Otroke obdaruje na Silvestra ali na novoletno jutro v domačem krogu.
  • Oblačila: Oblečen je v ovčji krznen plašč z navznoter obrnjeno dlako in okrašen s slovenskim ornamentom, v roki ima sprehajalno palico, na glavi ima polhovko z zataknjeno smrekovo vejico, na rokah ima volnene rokavice s palci.
  • Obutev: Ima visoke usnjene škornje.
  • Darila: Deli jih iz koša ali iz žitnih kit pletenega cekarja s slovenskih ornamentom
  • Spremstvo: Po navadi nima spremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki, živali in snežinke.
  • Prevoz: Pripelje se s sanmi na konjsko vprego ali vozom na konjsko vprego ali pride peš.

O Dedku Mrazu ali zakaj se Božič v slovenščini še vedno piše z malo začetnico

Po Sloveniji že leta in leta straši Dedek Mraz. Na silo so ga privlekli boljševiki, ki so v viharnih časih revolucije terorizirali prebivalstvo in pometli s slovenskimi tradicijami, ki jih gojimo v teh krajih že več kot tisočletje. Zatrli in prepovedali so Cerkev, z njo pa tudi tradicionalnega Božička, ki razveseljuje evropske otroke že tisočletje in starejšim vzbuja tople spomine na božični večer, ko se ob okrašenem božičnem drevescu zbere družina, obdari otroke in skupaj preživi prelep večer.

Piše: Angel Polajnko
 

Ključne besede:   božič   Dedek Mraz   Božiček   Sovjetska zveza   Ded Moroz

 
 
 

Dedek Mraz ostaja kot spomin na tiste čase, ko je bil božič prepovedan. Danes je za nekatere tudi simbol nostalgije za obdobjem komunistične diktature.

najem božička za podjetja

Prepovedan je bil Božič, božični večer. Prepovedana je bila družinska sreča. Da pokažem mlajšemu rodu, ki ni doživel te grobosti, kako hudi časi so bili: do božiča se ni smelo prodajati stvari, ki bi utegnile biti božična darila. Do božiča se ni smelo prodajati božičnih drevesc; tiste, ki so sami drevesca posekali, pa so kaznovali. Božični večer je bil najlepši čas za sklicevanje partijskih sestankov. Udbovski špiclji so hodili po cestah ter si zapisovali, kje praznujejo božični večer, da so lahko ljudi klicali na odgovornost. Posebej so bili na udaru uradniki in učitelji.

Najem Božička za podjetja

Najem Božička za podjetja

Šele po božiču so razsvetlili mesta. V takšnem stanju so morali revolucionarji, komunisti vseeno ljudem dati nekaj, neko nadomestilo Božičku. Privlekli so Dedka Mraza, ki so ga uvozili iz Sovjetske zveze. Tam so boljševiki že v dvajsetih letih 20. stoletja pometli z božičem in je namesto božička otroke razveseljeval Ded Moroz, poslovenjeni Dedek Mraz. Naši boljševiki, ki so praktično kopirali vse, kar so počeli Sovjeti, so začeli na silo uvajati Dedka Mraza, ki v naših krajih nikoli ni bil doma.

Večina Slovencev sicer praznuje božič, vendar je Dedek Mraz trgovska uspešnica in nič ne kaže, da bo šel kmalu tja, odkoder je prišel. Pričakovati bi bilo, da bi se s potopom komunistov poslovil tudi njihov Dedek Mraz, a se v Sloveniji to ni zgodilo. Dedek Mraz ostaja kot spomin na tiste čase, ko je bil božič prepovedan. Danes je za nekatere tudi simbol nostalgije za obdobjem komunistične diktature.

Najem božička za podjetja JE NA VOLJO VSAK DECEMBER 🙂

V katoliških državah je običaj, da si ljudje voščijo vesele božične praznike, saj božič simbolno predstavlja začetek novega življenja. Pustimo zgodbe, njihovo resničnost ipd., bistvo je, da vsi pričakujemo konec teme in si želimo svetlobe, ki prihaja. Božič torej ni le verski praznik, pač pa je praznik vseh, ki si želimo svetlobe. Je tudi praznik kulture. Gre za resnično bogastvo. Pa vendar je v demokratični Sloveniji še vedno nekako neprimerno voščiti “vesele in blagoslovjene božične praznike”.

 

Ne samo, da s prihodom demokracije Božičku ni uspelo nadomestiti sovjetskega Dedka Mraza, ampak se je zgodilo celo nekaj povsem nepričakovanega: Dedek Mraz se vedno bolj utrjuje. Še vedno kraljuje v vrtcih, šolah, mestnih trgih, povorkah in sprevodih. Dedek Mraz potuje po Sloveniji, spremlja pa ga ponarodela pesem “Siva kučma, bela brada” …

 

Vse, kar smo Slovenci ustvaril v tisočih letih, je šlo v pozabo. Komunistična država veselo slavi Dedka Mraza, dasiravno pri nas uradno že trideset let ni več komunistov. Da pa komu slučajno ne bi padlo na pamet, da bo ime tega praznika oziroma svetega večera pisal z veliko začetnico, je poskrbel pravopis, ki nam ukazuje, da se božič piše z malo začetnico.

Živi pod Triglavom

Dedek Mraz je oblečen v plašč iz ovčjega krzna s slovenskimi vzorci, na glavi ima tradicionalno slovensko polhovko, v roki pa sprehajalno palico. Živi pod Triglavom, otroke pa obdaruje v noči na 1. januar ali v tednu pred novim letom. Zadnja leta ponekod obdaruje tudi na božično jutro, odvisno od tradicije v posameznih družinah. Njegovo podobo je leta 1953 ustvaril slikar Maksim Gaspari, v primerjavi z Božičkom je bolj dovršen in umetelen.  

Kot je v članku Oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji zapisala etnologinja Nena Židov, je bil Dedek Mraz kot lik del praznovanja novoletne jelke. To praznovanje so prvič v povojni Jugoslaviji po sovjetskem zgledu organizirali v Ljubljani leta ob izteku leta 1947 in začetku leta 1948.

V Slovenijo je bil Dedek Mraz prenesen iz Rusije po 2. svetovni vojni, ko je takratna oblast skušala odpraviti cerkvene praznike in skladno z novo ideologijo uvesti nove. Najprej je prišlo do ločitve praznovanja božiča in novega leta in zamenjave božične jelke z novoletno. Leta 1948 so prvič organizirali program za praznovanje ob novoletni jelki, v katerem je bil ključen nastop Dedka Mraza. Z informbirojem pa se je morala ruska podoba Dedka Mraza seveda spremeniti, zato se je razvila ideja, da je naš dedek Mraz doma na Triglavu in naj bi se zato imenoval oča Triglav. Spremljali naj bi ga gamsi, vile, snežinke, planike in planšarji. Spremenila se je tudi njegova podoba, ki mu jo je l. 1952 dal Maksim Gaspari: s sivobelimi lasmi, košato brado, ovčjim kožuhom in plaščem s slovenskimi ljudskimi ornamenti. Beli mož »rdečega izvora« je sicer nekoliko spremenil podobo, obveljalo je tudi prepričanje, da prihaja s Triglava, ime Dedek Mraz pa je vseeno ostalo. Ena prvih pesmic, ki jo znajo zapeti otroci, je pesmica Janeza Bitenca Siva kučma, bela brada … Duh dobrega Dedka Mraza je sicer izpostavljen ideološkim viharjem, pa vendar ostaja v zavesti naroda kot dober dedek, ki nam na prestopu v novo leto seveda prinaša darila.

Najem božička za podjetja – KONEC

To Top